Območje: prednosti in pomanjkljivosti

• strateško ugoden položaj za povezave med državami EU (Nemčija, Italija, Madžarska) in zahodnim Balkanom
• s priključitvijo Slovenije Evropski uniji je slovensko-avstrijska meja postala notranja meja EU
• uvedba evra v Sloveniji (2007)
• povečanje programskega območja ter vključitev glavnih mest in večjih aglomeracij

• precejšnje razlike glede razvoja posameznih sodelujočih območij; med najslabše razvitimi so Podravje, Pomurje in Koroška
• programsko območje kot celota ni dovolj prepoznavno oziroma promovirano kot privlačno funkcijsko območje

• skupno število prebivalstva znaša več kot 3,2 milijona, kar je ogromen potencial za trg dela in gospodarstvo
• rast prebivalstva na privlačnih, dinamičnih mestnih območjih
• priložnost za rast z vključevanjem priseljencev v privlačnejša področja območja sodelovanja

• staranje prebivalstva, še zlasti v Podravju in Pomurju
• zmanjševanje števila prebivalstva, posebej na podeželju in na območjih, kjer je opazen upad industrije (v Pomurju, Podravju, na koroškem ter na južnem Gradiščanskem in v zgornji Štajerski)
• preseljevanje mladih iz podeželskih v mestna središča zaradi pomanjkanja zaposlitvenih možnosti

• visoka gospodarska rast, ki jo poganja močan industrijski sektor in njegovi najmočnejši predstavniki
• industrijski grozdi, izoblikovani na posameznih področjih močnejših industrij (avtomobilski, lesnopredelovalni grozd, grozdi izdelovalcev orodja, plastičnih materialov, elektronike, novih materialov itd.)
• izjemno število uspešnih MSP-jev, za katere je značilna velika fleksibilnost in usmerjenost h kupcem
• v industrijske grozde je vključeno veliko dinamičnih MSP-jev
• povečanje različnih novih močnih industrij, kot na primer človeških in okoljskih tehnologij, obnovljive energije, informacijskih in komunikacijskih tehnologij itd.
• velik prenos poslovnih in tehnoloških infrastruktur vključno s podeželskimi območji: tehnološki parki, predinkubatorji, inkubatorji, inštituti za prenos tehnologije
• dolga tradicija čezmejnega sodelovanja zbornic

• razmeroma majhno vključevanje (južnoavstrijskih in slovenskih) podjetij v čezmejne verige dodane vrednosti oziroma mreže proizvajalcev
• pri MSP-jih je na obmejnih območjih opazna nizka stopnja internacionalizacije, izvoznih in raziskovalnih dejavnosti
• težave pri iskanju ustreznih partnerjev na obeh straneh meje
• geografsko omejeno območje delovanja (glede partnerjev, trga)
• v industrijsko-proizvodnem sektorju je stopnja strokovne usposobljenosti pod povprečjem EU
• nevarnost izteka rokov pri nadgradnji in prestrukturiranju
• malo čezmejnega sodelovanja industrijskih mrež in grozdov
• malo čezmejnega sodelovanja med tehnološkimi parki (glede upravljanja in najemnikov)
• inovacijski sistemi so omejeni na regionalna in državna področja
• razmeroma nizka raven udejstvovanja prebivalstva na področju samostojnega podjetništva
• pomanjkanje kritične javnosti za gospodarski razvoj, še zlasti na podeželskih območjih

Turizem

• pomembna vloga turističnega sektorja, še zlasti na podeželskih območjih
• lokalne/regionalne blagovne znamke, čezmejne dejavnosti sodelovanja
• mednarodno konkurenčne turistične destinacije (alpska središča, termalna zdravilišča, mestni turizem) na izbranih območjih
• lokalne pobude za skupen razvoj turistične infrastrukture
• raznolikost pokrajine (alpska območja, vinorodne pokrajine, zaščitena naravna območja, termalni izviri) kot potencial za razvoj privlačnih turističnih produktov
• obstoječa čezmejna prometna infrastruktura (cestne povezave, železnica, letališča) bi lahko omogočila razvoj skupnega turizma

• v mnogih podeželskih območjih turizem ni konkurenčen (kar zadeva turistično ponudbo ter samo kakovost in organizacijo storitev)
• tveganje upada dodane vrednosti, zaposlovanja in prihodkov regij
• nizka raven razvoja mednarodno prepoznavnih čezmejnih turističnih destinacij
• ponudbe sezonskega turizma

• precej ugodni naravni pogoji za specializirano kmetijsko proizvodnjo (sadja, zelenjave, vina, itd.) na vzhodnih predelih območja
• veliko primerov dobre prakse na področju ekološkega kmetijstva, novih proizvodov, živilsko-predelovalne industrije, inovativnega trženja (nove blagovne znamke, neposredno trženje, kmečki turizem)
• izkušene in dobro razvite svetovalne strukture in strukture sodelovanja

• majhne kmetijske strukture so na področju konkurenčnosti stalno tveganje
• močna odvisnost od kombinacij prihodkov (trgovina, industrija, turizem)
• veliki pritiski glede izboljšanja kakovosti, inovacij in novega marketinga
• prihod močno liberaliziranih evropskih trgov, kar naj bi se zgodilo po letu 2013, za večino kmetov (in širše gledano celotno podeželsko območje) ostaja eden večjih izzivov
• izredno visoka merila za možnost predelovanja živil kot dodatne dejavnosti slovenskih kmetij

• velika gostota znanstvene, raziskovalne in inovacijske infrastrukture
• 8 univerz, zunajuniverzitetni raziskovalni centri, kompetenčni centri ter centri odličnosti
• nova področja usposobljenosti v znanostih o življenju, novih materialih, nanotehnologiji, trajnostni tehnologiji in posebnih področij komunikacijske programske opreme

• malo čezmejnega sodelovanja na področju raziskav in inovacij
• nizka udeleženost regionalnih MSP-jev v dejavnostih, ki omogočajo prenos inovacij in tehnologije
• šibko sodelovanje med raziskovalnimi in razvojnimi ustanovami ter poslovnim sektorjem

• postopno upadanje brezposelnosti v slovenskih regijah
• razmeroma visoka usposobljenost delovne sile na območju Gradca, precej visoka usposobljenost zaposlenih v industriji v slovenskih industrijskih regijah, visoka raven posebnih veščin v kmetijski proizvodnji in predelovanju živil
• rast izobrazbene ravni zaposlenih
• raznovrstna ponudba izobraževalnih ustanov, še zlasti v urbanih središčih (univerze, višje in visoke šole, raziskovalne organizacije in organizacije, ki se ukvarjajo s poklicnim usposabljanjem)
• razvoj novih univerzitetnih programov
• obstoj nekaterih meril, mrež in organizacij, ki podpirajo zaposlovanje ranljivih ciljnih skupin (kot na primer žensk, mladih in podeželskega prebivalstva)
• povečano vključevanje ljudi v programe vseživljenjskega učenja

• visoka stopnja brezposelnosti v Podravju, Pomurju, na savinjskem in koroškem
• strukturna brezposelnost, večji deleži brezposelnosti žensk, mladih in starejšega prebivalstva, nizka kvalificiranost zaposlenih
• brezposelnemu prebivalstvu grozi socialna izključenost
• pomanjkanje zaposlitvenih priložnosti, še zlasti na območjih tik ob meji, nizka raven mobilnosti in fleksibilnosti delovne sile
• pomanjkanje človeških virov na področju naravoslovnih znanosti in tehnologije
• nizka raven sodelovanja ustanov, ki delujejo na trgu dela, omejitve Avstrije na področju prostega gibanja delovne sile
• ponudba izobraževalnih ustanov potreb trga ne upošteva v zadostni meri
• nizka uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij na področju vseživljenjskega učenja

• velika raznolikost kulturne dediščine
• številne javne in nevladne ustanove na področju kulture, športa, izobraževanja, medijev, od katerih ima nekaj ustanov že dobro razvite čezmejne povezave in dejavnosti sodelovanja
• pestra ponudba kulturnih dogodkov, festivalov in programov
• manjšine kot potencialni spodbujevalec medsosedskega kulturnega sodelovanja in jezikovne raznolikosti
• nekaj dobrih primerov čezmejnega sodelovanja na področju kulture, športa in izobraževanja
• sodobne tehnologije ponujajo možnost razvoja inovativnih proizvodov in storitev na področju kulture

• nezadostno tržno usmerjena oživitev kulturne dediščine, šibka trajnostna usmerjenost nekaterih pobud
• slabo stanje nekaterih objektov kulturne dediščine
• potencial za ustvarjanje novih delovnih mest na področju kulture v povezavi s turizmom in kreativnimi industrijami še ni dovolj izkoriščen
• nezadostno izkoriščen potencial čezmejnega sodelovanja medijev
• zadržki in predsodki, ki izvirajo iz zgodovine, še niso popolnoma premagani
• jezikovne ovire občasno zavirajo pretok informacij in intenzivnejšo izrabo možnosti za sodelovanje

• že uveljavljene čezmejne povezave in sodelovanje ključnih akterjev
• obstoječe regionalne in lokalne razvojne strukture (agencije za regionalni razvoj v Sloveniji, strukture regionalnega upravljanja v Avstriji)
• ustanovitev in delovanje delovne skupine Čezmejno regionalno partnerstvo Karavanke/Karawanken in Euregio avstrijska Štajerska – severovzhodna Slovenija
• na regionalni ravni razvite čezmejne strategije
• izboljšane kapacitete za pripravo projektov in izvedbo s strani regionalnih razvojnih agencij

• težnje po čezmejnem sodelovanju med soudeleženci razdeljene na vzhod-zahod
• potreba po nadaljnjem razvoju struktur Euregia in prilagajanju širšemu geografskemu območju delovanja
• veliko čezmejnih stikov in sodelovanja temelji na posameznikih znotraj posameznih ustanov in ne na ustanovah samih, kar lahko ovira sodelovanje, če ti posamezniki na primer zamenjajo službe
• premajhne kapacitete projektnega managementa, še zlasti v manjših občinah in pri drugih soudeležencih na lokalnih ravneh

• splošno gledano visokokakovostno okolje, resni ukrepi in instrumenti za varstvo okolja, visoka stopnja ozaveščenosti glede varstva narave (veliko število območij Natura 2000)
• izredno privlačne in kakovostne naravne dobrine, velika biološka raznovrstnost
• institucionalni okvir na področju naravnih virov in upravljanja parkov
• obstoj primerov dobre prakse na področju obnovljivih virov energije in učinkovite rabe energije
• splošno visoka kakovost voda, ki se še veča

• območja z veliko nevarnostjo naravnih nesreč (poplav, plazov, blatnih tokov, suše)
• problem drobnega prahu (PM10): nizka stopnja čezmejnega usklajevanja meril in organizacijskih načrtov
• povečevanje hrupa, predvsem v urbanih središčih in ob večjih prometnicah
• odprta vprašanja o skupni oskrbi z vodo
• povečevanje porabe energije, a hkrati delež uporabe obnovljivih virov energije razmeroma stabilen
• naraščanje emisij toplogrednih plinov
• območja onesnaženosti zemlje in podtalnice z nitrati zaradi intenzivne kmetijske proizvodnje

• dobra prometna infrastruktura med Ljubljano, Celjem, Mariborom in Gradcem (avtocesta, železnica) ter Ljubljano, Gorenjsko in Celovcem
• področje z obvladljivimi razdaljami zagotavlja ugodne predpogoje za čezmejne interakcije (sodelovanje, srečanja, dostava)
• dobre povezave med posameznimi avstrijskimi območji
• dobra dostopnost do programskih območij prek letalskih povezav (letališče Ljubljana, Maribor, Celovec, Gradec)
• dobre mednarodne povezave in dostopnost programskega območja
• v avstrijskih regijah in središčnih območjih v Sloveniji na voljo dobra informacijska in komunikacijska infrastruktura

• čezmejne povezave med regijami na zahodu programskega območja so šibke zaradi naravnih preprek (Alpe in Karavanke)
• majhna uporaba javnih prevoznih sredstev v slovenskih regijah
• močno zmanjšanje uporabe nekaterih transportnih sistemov: povečanje števila osebnih avtomobilov in cestnega (tovornega) prometa
• slabo stanje železniškega sistema v Sloveniji
• slabe čezmejne povezave javnega potniškega prometa med slovenskimi in avstrijskimi regijami
• na koroškem slaba dostopnost do slovenskih avtocestnih povezav in drugih slovenskih regij
• programsko območje ni dovolj dobro pokrito s širokopasovno infrastrukturo
• pomanjkanje čezmejne informacijske in komunikacijske infrastrukture
• javna prevozna sredstva veliko uporabljajo starejši ljudje, otroci in ženske